Ko živite v najetem stanovanju, se skozi leta lahko zgodi ali izvede različne vrste okrasitve ali celo prenove. Toda ali imate ob odhodu iz posesti pravico prositi lastnika za priznanje neke vsote za vse opravljeno delo?
V najemni pogodbi pravico najemnika do odškodnine za izboljšave najetega premoženja ureja čl. 1592 trska. civ. Kot izboljšave je treba razmisliti o delih, ki trajnostno povečujejo vrednost nepremičnine v povezavi z užitkom, produktivnostjo in donosnostjo nepremičnine. Kot primer lahko omenimo zamenjavo napeljave, zamenjavo električnega sistema ali parketne obloge.
Ko je najemnik upravičen do odškodnine
Zgoraj omenjena zakonodaja na splošno izključuje najemnikovo pravico do odškodnine , le izjemoma priznava primer, v katerem je lastnik dal konkretno soglasje za izvedbo del.
Glede vsebine se je sodna praksa večkrat izrazila, tudi z nedavno sodbo Cass. Civ., Oddelek III, 6. junija 2022-2023 n. 15317, v katerem je navedeno, da mora biti ta sprejem jasen in nedvoumen , kar pomeni poznavanje entitete del, njihovo ekonomsko vrednost in udobje njihove izvedbe . Iz tega sledi, da takšno soglasje ne more biti zgolj zavedanje, ki izhaja iz dejanj strpnosti najemodajalca.
Če je najemnik upravičen do odškodnine, če so izpolnjeni navedeni pogoji, je treba znesek, ki ga je treba izterjati, v času sprostitve nepremičnine količinsko opredeliti s primerjavo zneska za izvedbo del z dejansko obogatitvijo lastnika, ali višjo vrednost nepremičnine v času njene vrnitve.
Glede tega je treba opozoriti, da je isti zakonodajalec v skladu s členom 1592 kodeksa civ. odpoklican, v vsakem primeru najemniku prizna , da v primeru, da ni upravičen do nadomestila za opravljeno delo, možnost nadomestitve vrednosti posegov s kakršno koli škodo zaradi propadanja premoženja, ki je najemnik ne more pripisati samemu sebi zaradi hude malomarnosti.
Glede na zgoraj navedeno je torej v zvezi s prvotnim vprašanjem mogoče na kratko sklepati, da lahko najemnik uveljavlja svoje pravice le ob izrecnem soglasju najemodajalca za izvedbo del in njegovega poznavanja subjekta in stroški del; če lastnik vztraja pri nasprotovanju zahtevi, bo najemnik lahko tožil le z bremenom dokazovanja, da je bil lastnik naklonjen in dobro obveščen.