Agencija za prihodke je uredila navodila za uporabo merilnika dohodka . Dejansko je 31. julija izdal brošuro na 35 straneh z operativnimi indikacijami, ki urejajo zbirno oceno dohodka, prijavljenega za leto 2009 in naslednje , kot zahteva zakon 122 z dne 30. julija 2010.
Merilnik dohodka je mehanizem, ki meri, koliko je davčni zavezanec porabil v določenem obdobju. Določenih je bilo približno sto odhodkov, ki jih je mogoče pripisati naslednjim makro kategorijam : "Poraba hrane, pijač, oblačil in obutve", "Dom", "Goriva in energija", "Pohištvo, gospodinjski aparati in storitve" , „Zdravje“, „Promet“, „Komunikacije“, „Izobraževanje“, „Prosti čas, kultura in igre“, „Drugo blago in storitve“ ter „Naložbe“.
Izhajajoč iz relativne domneve, da je bil znesek, ki ga je davčni zavezanec porabil, financiran z dohodki, prijavljenimi za tisto leto, bodo davčni inšpektorji, ki bodo zaznali vsaj 20-odstotno neskladje med prijavljenim dohodkom in dejansko porabo in življenjskim standardom , sprožite prvo preverjanje in po potrebi začnite ocenjevanje. To pomeni, da bodo v tej prvi fazi najbolj dosledne razlike med prihodki, prijavljenimi leta 2009, in prihodki, ki so jih rekonstruirali davčni organi, v vidnosti Agencije za prihodke.
Davčni zavezanec lahko dokaže pravilnost svojih dejanj in predloži kakršna koli dokazila pred in po začetku postopka. Če davčni zavezanec poda izčrpna pojasnila, se nadzorna dejavnost, ki temelji na sintetični rekonstrukciji dohodka, konča v prvi fazi navzkrižnega preizkusa, sicer pa bodo davčni organi zahtevali tudi obračun najpogostejših odhodkov, ocenjenih po indeksih Istata . Zlasti lahko upraviči financiranje stroškov, nastalih z dohodki, ki niso v istem davčnem obdobju, oproščeni dohodki, dohodki, ki so predmet davčnega odtegljaja, dohodki, zakonsko izključeni iz oblikovanja davčne osnove.